Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde se je znašla v središču preiskave časnika Financial Times, ki razkriva, da so njeni dejanski prihodki v letu 2024 bistveno presegli uradno navedene zneske. Po analiziranih podatkih je Lagardova prejela skupni dohodek, ki je za približno 56 odstotkov višji od njene uradno deklarirane osnovne plače. Razkritje sproža vprašanja o transparentnosti finančnega poročanja najvišjih uradnikov Evropske unije. Čeprav so uradna poročila navajala nižje zneske, vključitev različnih dodatkov in ugodnosti kaže na to, da je Lagardova trenutno najbolje plačana uradnica v evropskih institucijah. Finančni strokovnjaki in mediji opozarjajo na morebitna korupcijska tveganja oziroma pomanjkljiv nadzor nad sistemom nagrajevanja v vrhu denarne oblasti evrskega območja. Institucija pod njenim vodstvom se bo morala spopasti s kritikami glede verodostojnosti svojih letnih poročil o stroških dela.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.

Iranska državna agencija za izvoz obrambnih sistemov Mindex je tujim vladam ponudila možnost plačila za nakup naprednega orožja z digitalnimi valutami, blagovno menjavo ali iranskimi riali. Kot poroča časnik Financial Times, je center za izvoz pri iranskem obrambnem ministrstvu ta ukrep uvedel z namenom izogibanja mednarodnim sankcijam in zahodnemu finančnemu sistemu. Ponudba vključuje širok nabor vojaške opreme, od brezpilotnih letalnikov in balističnih raket do podmornic in sistemov zračne obrambe. Po navedbah agencije Mindex, ki ima vzpostavljene poslovne odnose s 35 državami, uporaba kriptovalut omogoča poravnavo pogodb zunaj tradicionalnih bančnih poti, kar zmanjšuje tveganje za blokade sredstev. Agencija zagotavlja kupcem, da sankcije ne bodo vplivale na izpolnjevanje pogodb, hkrati pa omogoča osebne preglede opreme v Iranu po predhodni varnostni odobritvi. Ameriško ministrstvo za finance je v odzivu že opozorilo na tveganja in uvedlo sankcije proti ponudniku spletnega gostovanja agencije Mindex ter poudarilo nadaljnje spremljanje t. i. bančništva v senci.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežno prestrukturiranje, saj naj bi po poročanju časnika Financial Times v naslednjih petih letih zaradi uvajanja umetne inteligence in zapiranja fizičnih poslovalnic ukinili več kot 200.000 delovnih mest. Analitiki pri investicijski banki Morgan Stanley ocenjujejo, da bo tehnološki napredek močno spremenil naravo dela v finančnih institucijah, kjer bodo rutinske naloge in administrativni procesi vse pogosteje avtomatizirani. Trend zmanjševanja števila zaposlenih v bankah ni nov, vendar ga razvoj generativne umetne inteligence bistveno pospešuje. Poleg tehnoloških inovacij k zmanjševanju števila osebja prispeva tudi spreminjanje navad potrošnikov, ki vse pogosteje uporabljajo digitalne storitve, kar banke sili v zapiranje nerentabilnih poslovalnic. Finančne institucije s temi ukrepi zasledujejo predvsem večjo stroškovno učinkovitost in digitalno preobrazbo v močno konkurenčnem okolju.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežne strukturne spremembe, saj naj bi do leta 2030 zaradi uvajanja umetne inteligence (AI) in pospešene digitalizacije ugasnilo več kot 200.000 delovnih mest. Analiza ameriške investicijske banke Morgan Stanley, o kateri poroča Financial Times, razkriva, da bo avtomatizacija procesov močno zmanjšala potrebo po človeški delovni sili v finančnih ustanovah po celotni celini. Napovedi kažejo na velik vpliv tehnologije na administrativna dela in rutinske operacije, ki jih lahko algoritmi opravijo hitreje in z manj stroški. Banke vse pogosteje vlagajo v napredna digitalna orodja, da bi optimizirale svoje poslovanje in ohranile konkurenčnost na globalnem trgu. Čeprav bo tehnologija ustvarila nekatera nova specializirana delovna mesta, bo neto izguba zaposlitev po mnenju strokovnjakov precejšnja, kar bo zahtevalo prilagoditev izobraževalnih sistemov in trga dela.

Po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, je Kaya Kallas izrazila dvom v resničnost ruskih poročil o napadu. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot teroristično dejanje, medtem ko so po poročanju Financial Timesa ukrajinske oblasti zaradi napada pod diplomatskim pritiskom. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice napada ni želel komentirati.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Podjetje Trump Mobile je ponovno preložilo začetek prodaje svojega pozlačenega pametnega telefona, ki je bil prvotno napovedan za avgust 2025, kasneje pa za december. Kot glavni razlog za zamudo pri dobavi naprav je organizacija Trump navedla nedavno zaprtje ameriške zvezne vlade (shutdown), ki je povzročilo zastoje v logističnih verigah. Gre za nov udarec za projekt, ki je bil zasnovan z obljubo o napravi, izdelani izključno v Združenih državah Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi ponavljajoče se zamude lahko resno načele ugled blagovne znamke na izjemno konkurenčnem trgu pametnih telefonov. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitni povezavi s kriptovalutami, je podjetje pojasnilo, da projekt ni povezan z digitalnimi valutami. Stranke, ki so napravo že predplačale, zdaj izražajo zaskrbljenost glede finančnih posledic in verodostojnosti podjetja, medtem ko uradnih izjav vodilnih predstavnikov o novem datumu izida še ni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za razpravo o ozemeljskih koncesijah s Trumpom med srečanjem v Mar-a-Lagu. Pred tem se je Trump pogovarjal s Putinom, kar je v Kijevu povzročilo zaskrbljenost. Po poročanju Financial Times naj bi telefonski pogovor med Trumpom in Putinom povzročil paniko v Zelenskijevem krogu, saj naj bi se bali ponovitve februarskega incidenta in morebitnega pomanjkanja podpore s strani ZDA. Trump je dejal, da je imel s Putinom dober in produktiven telefonski pogovor pred srečanjem z Zelenskim in da so konture dogovora o Ukrajini že pripravljene.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Po poročanju medijev naj bi se odnosi med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem zaostrili, ker je Macron predlagal ponovno vzpostavitev dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Različna politična stališča glede odnosov z Moskvo naj bi pripeljala do napetosti med voditeljema.

Sektor umetne inteligence je leta 2025 doživel izjemen razcvet, ki je ustvaril več kot 50 novih milijarderjev. Investitorji so v zagonska podjetja s področja umetne inteligence vložili več kot 200 milijard dolarjev, kar predstavlja približno 50 % vseh globalnih sredstev. Po podatkih Forbesa je kitajski startup DeepSeek ustanovitelja Lianga Wenfenga v januarju okronal z nazivom milijarderja, katerega neto vrednost je ocenjena na 11,5 milijarde dolarjev. Podjetje Anthropic je zbralo 16,5 milijarde dolarjev.

Podjetje xAI Elona Muska je sklenilo dogovor s Pentagonom za integracijo modelov umetne inteligence Grok v vojaško platformo GenAI.mil. Pentagon je objavil tudi ugotovitve glede pobude Software Fast Track, katere cilj je pospešiti prizadevanja obrambnega ministrstva za nabavo programske opreme.

Britanski poveljnik mornarice, Gwin Jenkins, je izrazil zaskrbljenost, da Rusija pripravlja podmornice za sabotaže proti podvodnim kablom in plinovodom, ki so strateškega pomena za Veliko Britanijo. Jenkins trdi, da Moskva vlaga v Glavno upravo za globokomorske raziskave (GUGI) in obnavlja podvodne programe, ki omogočajo uporabo globokomorskih plovil za sabotaže. Poudaril je, da je ruska enota sposobna delovati na ekstremnih globinah, kar ji omogoča neposredno ukrepanje. Rusija zanika, da bi ogrožala podvodno komunikacijsko infrastrukturo Velike Britanije.

Kremljev tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je potrdil, da je Vladimir Putin pripravljen na dialog z Emmanuelom Macronom glede situacije v Ukrajini. Elizejska palača je to pripravljenost pozdravila in poudarila, da je cilj najti diplomatsko rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Podrobnosti in načini dialoga bodo določeni v prihodnjih dneh.

Švedske in danske oblasti se od sobote ukvarjajo z rusko tovorno ladjo "Adler", ki je zaradi prevoza orožja pod sankcijami. Ladja je imela okvaro motorja na severnem izhodu iz Öresunda.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Pogovori o financiranju med Oracle in Blue Owl Capital za gradnjo 10 milijard dolarjev vrednega podatkovnega centra v Michiganu so zastali. Blue Owl Capital se je umaknil iz naložbe zaradi skrbi glede zahtevnejših pogojev zadolževanja in možnih zamud pri projektu, ki naj bi imel kapaciteto 1 GW. To je največji podatkovni center družbe Oracle.

Belgija od Evropske unije zahteva dodatna jamstva za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, čeprav je bil predhodno predlagan program za njegovo uporabo. Bruselj meni, da dosedanja zagotovila EU glede uporabe ruskih sredstev za podporo Kijevu niso zadostna.

Podjetje Magnum Ice Cream je odpustilo predsednico uprave Ben & Jerry's, Anuradho Mittal, zaradi domnevnega konflikta interesov s tovarno sladoleda, poroča Financial Times. Odstavitev je sledila zunanji preiskavi, potem ko se je del družbe Unilever, ki je bil prejšnji teden uvrščen na borzo v Amsterdamu, odločil za ta korak.

Belgijski kriptomilijonar Olivier Janssens želi na otoku Nevis na Karibih ustanoviti futuristično mestno državo 'Destiny' s svojim pravnim sistemom, ki bo financirana s kriptovalutami. Janssens je že začel z nakupom zemljišč za ta projekt.

Bančna skupina iz Tunizije je že drugo leto zapored prejela nagrado »Bank of the Year – Tunisia«, ki jo podeljuje revija »The Banker« pri Financial Times. Nagrada ne odraža le letne uspešnosti, temveč tudi strateško doslednost in robustnost institucije v globalnem finančnem okolju.

Države Evropske unije imajo velike težave pri usklajevanju mehanizma za zaseg ruskih sredstev, namenjenih financiranju Ukrajine, je dejala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas. Po njenih besedah je doseganje soglasja o tem vprašanju vse težje, možnost sprejetja "reparacijskega kredita" pa ostaja. Kallas je tudi opozorila, da možnost financiranja Ukrajine z izdajo evroobveznic za EU ne bo delovala, saj bi takšna pobuda zahtevala soglasno odobritev vseh držav članic. Euractiv poroča, da bi lahko prizadevanja EU za financiranje Ukrajine z ruskimi sredstvi, ob nasprotovanju nekaterih držav članic, politično škodovala Evropski uniji in razdelila enotnost pri podpori Kijevu.

Zelenski in nizozemski premier Mark Rütte sta predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvala, naj se vzdrži javne kritike Donalda Trumpa, saj se v vodstvu EU bojijo, da bi ostra reakcija na njegove izjave lahko negativno vplivala na ameriško podporo Ukrajini.

Ukrajina naj bi pod ameriškim pritiskom razmišljala o ozemeljskih koncesijah Rusiji v zameno za prekinitev ognja. Evropejci in Ukrajinci zahtevajo varnostna jamstva od Američanov pred kakršnim koli pogajanjem z Rusijo o ozemljih. Predlog vključuje umik obeh strani z bojne črte in vzpostavitev demilitariziranega območja.

Pod ameriškim pritiskom naj bi Ukrajina prvič nakazala možnost ozemeljskih koncesij. V Donbasu, natančneje v delu regije Donetsk, ki ga še nadzoruje Kijev, naj bi bila vzpostavljena demilitarizirana cona. Rusiji bi lahko odstopili zasedena ukrajinska ozemlja.

Grški premier Mitsotakis je izrazil ponos ob izvolitvi finančnega ministra Kiriakosa Pierrakakisa za vodjo Evroskupine. Izvolitev je pomemben preobrat, glede na to, da je bila Grčija pred desetimi leti v precej drugačnem položaju.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Ukrajina z Zelenskim na čelu in Evropska unija poskušajo spodkopati mirovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je tudi dejal, da Rusija pričakuje informacije o izidu pogovorov Zelenskega z evropskimi in ameriškimi predstavniki. Obtožil je še Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, da aktivno ovirajo proces reševanja konflikta v Ukrajini. Ukrajinska stran naj bi ZDA predala nov mirovni načrt, ki vsebuje dvajset točk in je bil pripravljen s pomočjo evropskih partnerjev.

Ukrajina je ZDA poslala odziv na zadnji mirovni predlog, ki ga je pripravila ameriška administracija. Predsednik Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina ZDA v sredo predala posodobljene mirovne predloge. To se je zgodilo pred nujnimi pogovori z voditelji in uradniki iz koalicijskih partnerjev.

Družba Nacionalna naftna družba iz Abu Dabija (ADNOC) naj bi bila glavni kandidat za nakup 56,15-odstotnega deleža, ki ga imajo ruska podjetja v Naftni družbi Srbije (NIS). Po poročanju časnika Financial Times ADNOC vodi pogovore tudi z drugimi potencialnimi ponudniki, vključno z madžarsko naftno družbo MOL. Vrednost posla ni znana, vendar je NIS v svojem zadnjem poročilu za leto 2024 prijavil premoženje v višini 4,7 milijarde dolarjev.

Nekdanji britanski premier Tony Blair ne bo sodeloval v odboru za mir v Gazi, ki ga vodi ameriški predsednik Donald Trump. Po poročanju Financial Timesa naj bi bil Blair izključen zaradi pritiska več arabskih in muslimanskih držav. Podrobnosti o odboru za mir ostajajo nejasne, vendar naj bi Blair poskušal vplivati na mirovne načrte za Gazo.

Donald Trump je dejal, da Ukrajina izgublja vojno z Rusijo in pozval k novim volitvam. Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen izvesti volitve, če ZDA in drugi partnerji zagotovijo potrebno varnost. Friedrich Merz se je o Ukrajini pogovarjal s Trumpom, Macronom in Starmerjem.

Rusija po ocenah »Financial Timesa« pripravlja svojo vojsko in gospodarstvo na morebitno vojno z Evropo, ki naj bi se začela do leta 2029. Britanski časnik opozarja, da to predstavlja resno grožnjo za države, ki so blizu frontne linije, kot je Poljska. Te aktivnosti potekajo v obliki hibridne vojne in so test za evropsko skupnost, kar predstavlja veliko tveganje za civiliste, primerljivo s tveganjem, ki ga predstavlja islamistični terorizem.

Po poročanju ruskih medijev, ki se sklicujejo na Financial Times, naj bi Donald Trump Zelenskemu dal le nekaj dni časa za odločitev glede mirovnega načrta.

Donald Trump je pozval Ukrajino, naj izvede volitve in kritiziral Evropo zaradi njene šibkosti. Poročila tudi navajajo, da naj bi Trumpovi odposlanci dali ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu le nekaj dni časa, da se odzove na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske izgube v zameno za mir. Trump je pozval Zelenskega, naj se "donese" in sprejme mirovne predloge, saj naj bi ukrajinska vojska izgubljala.

Ameriški predsednik Donald Trump je okrepil kritike na račun Evrope in dejal, da se celina razvija v 'slabo smer'. Evropskim voditeljem je očital šibkost in izgubo orientacije. Izjavil je, da Evropa ne opravlja dobrega dela.

Ukrajina in njeni partnerji pripravljajo tri dokumente, ki bodo podlaga za diplomatska prizadevanja za končanje vojne z Rusijo. Predsednik Zelenski je dejal, da so pripravili revidirane predloge, ki bodo predstavljene ameriški administraciji. Italijanska premierka Meloni se je srečala z Zelenskim, kjer sta razpravljala o napredku mirovnih pogajanj in o prihodnjih korakih za dosego pravičnega in trajnega miru. Ukrajina pritiska za uporabo ruskih sredstev in dobavo orožja.

Paramount je sprožil agresivno ponudbo za prevzem Warner Bros. Discovery v vrednosti 108,4 milijarde dolarjev, s čimer izziva Netflixovo ponudbo. Ponudba vključuje 30 dolarjev na delnico. Trump je izrazil zaskrbljenost glede morebitnega prevzema Warner Bros. s strani Netflixa, ki bi lahko povzročil preoblikovanje zabavne industrije. Razkrito je bilo tudi trajanje pogodbe Jamesa Gunna z DC.

Nekdanji britanski premier Tony Blair ne bo sodeloval v odboru za mir v Gazi, ki ga oblikuje predsednik ZDA Donald Trump. Do tega je prišlo zaradi nasprotovanja več arabskih in muslimanskih držav, ki so nasprotovale njegovi vlogi zaradi vojne v Iraku leta 2003. Blair naj bi se zdaj pridružil manjšemu izvršnemu odboru, medtem ko ZDA nadaljujejo z oblikovanjem povojne upravne strukture za Gazo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je izjavila, da nova redakcija Strategije nacionalne varnosti ZDA kaže na resno preoblikovanje ameriških zunanjepolitičnih pristopov. Poudarila je tudi pomembnost dejstva, da je Rusija omenjena v novi strategiji.

Japonska je zavrnila predlog Evropske unije o uporabi zamrznjenega ruskega državnega premoženja za financiranje Ukrajine. S tem je preprečila, da bi Bruselj pridobil globalno podporo za to idejo. Poudarila je, da ne more nameniti približno 30 milijard dolarjev za ta namen.

Kiril Dmitrijev je dejal, da so najvišji diplomati EU v paniki zaradi izjav poljskega zunanjega ministra Radoslava Sikorskega o delitvi Evrope. Sikorski je namreč Dmitrijeva in ameriškega poslovneža Elona Muska obtožil želje po delitvi Evrope, da bi nad njo pridobila nadzor.

Japonska je izrazila razočaranje nad trenutno ravnjo podpore Združenih držav Amerike in pozvala Washington k močnejši javni podpori v soočanju s Kitajsko, zlasti glede Tajvana. Po poročanju Financial Timesa, Tokio želi, da ZDA bolj odkrito podprejo premierja Sanae Takaičija.